Mediji o nas
Karel Gržan: Kdo Slovenci sploh smo? Raziskovanje Jurkloštra in megalitov
"To so zgodbe, ki nas kot narod naredijo močne, samozavestne in radostne. Če bomo ovrednotili svoje zgodbe, bomo lahko stali in obstali," pove pater Karel Gržan, medtem ko smo raziskovali Jurklošter, kjer se prepletajo močne zgodbe, ki so jih spletle korenine slovenske duše.
Orion, RTV SLO
Pater Karel Gržan je v knjigi V znamenju Oriona rekonstruiral kako so nekdanji prebivalci teh prostorov poznali konstelacijo zvezd. Povezanost zemlje in neba so upodobili tako, da so svoja gradišča oziroma svetišča postavili kot ogledalno preslikavo zimskega zvezdnega neba. Ozvezdje Orion je dominantna zvezdna konstelacija zimskega neba. Pas treh zvezd v zemeljski preslikavi označujejo trije med seboj povezani griči. Vprašanje je, ali se pod temi griči res skrivajo megalitske piramidalne gradnje. Če bi se domneva patra Gržana izkazala za pravilno, bi se tudi slovenski zgodovinski prostor vpisal na zemljevid skrivnostnega fenomena evropske in svetovne megalitske kulture. V filmu je govora tudi o prepovedani arheologiji, prazačetkih naše civilizacije, pojmovanju zgodovine in časa, vrednotah mitske zavesti in o simbolni vrednosti kamna za človeka skozi zgodovino.
Zdravilna moč »slovenskega Tibeta«
Skalne strukture okoli Žusma na Kozjanskem privabljajo vse več ljudi, ki v njih prepoznavajo svete megalite, po katerih nam pradavni predniki podajajo brezčasna sporočila in življenjsko energijo. Do uradne znanosti pa so prav tako zadržani, kot je ta zadržana ob njihovih trditvah o svetišču, ki odraža pozabljeno trinajsto astrološko znamenje Kačenosca in skozi katero naj bi bil mogoč dvig v »nadsvet«.
Čudoviti prizori sončnega vzhoda na Žusmu, kjer so slavili ravnovesje svetlobe in teme
Nocojšnja noč je bila v resnici najdaljša, saj smo zaradi administrativne spremembe ure, ki jo uporablja tretjina držav sveta, spali uro dlje. Jutra bodo poslej nekaj časa svetlejša, na drugi strani pa bo prej nastopil mrak. Temni del dneva je daljši od svetlega že en mesec, vse od jesenskega enakonočja. Z opazovanjem sončnega vzhoda so ga s posebnem dogodkom počastili na Žusmu.
Ko se na Kozjanskem rodi sonce
Zimski sončev obrat spremlja privlačnost zaradi svoje globoke simbolike in naravnih pojavov, ki spremljajo ta dan. Tako ali drugače so ga slavili naši predniki, ko so praznovali rojstvo novega sonca, posamezniki, ki iščejo povezavo s sabo in z naravo, pa so tudi dandanes pozorni na čas, ko je noč najdaljša in dan najkrajši.
Na hrvaški televiziji v oddaji o slovenskih megalitih najprej spregovorili o Žusmu in planinskem Ampusu
Najstarejša vidna preteklost človeštva je megalitska. S temi besedami je Krešimir Mišak napovedal oddajo o megalitih Slovenije v okviru svoje dolgoletne oddaje Na robu znanosti, ki je na sporedu hrvaške radiotelevizije od jeseni 2002.
7. slikarsko srečanje pod Žusmom v znamenju megalitov in toplih odnosov
V organizaciji sekcije Megaliti Žusma, ki deluje v okviru Društva Izviri Dobrina, se je na turistični kmetiji Žurej odvilo 7. slikarsko srečanje. Tridnevno umetniško druženje so tokrat naslovili z “Lepote Žusma in skrivnostni megaliti”.
Planinski megalit Ampus dokazano kaže sončne dogodke
Pod zgornjim trgom Planine pri Sevnici domuje ogromna skala, ki so ji zaradi njene oblike nakovala nadeli ime »Ampus«. Širši javnosti je bila na glavo obrnjena piramidna skala po zaslugi patra Karla Gržana predstavljena skozi televizijski dokumentarec Orion leta 2012.
Nove in obujene zgodbe narave Kozjanskega: Vilinska dolina, Boč, Žusem, planinski Ampus in Igra narave
V okviru Tednov vseživljenjskega učenja je Knjižnica Šmarje pri Jelšah gostila predavanje z naslovom Vilinska dolina in svetlišča narave med Sotlo in Savinjo. V njem so se združeno predstavili »varuhi« različnih območij naravne, s katerimi so sami globlje povezani.